Jože Mermal: “Če mislijo, da so nas z afero 5G spravili na kolena, da smo ‘na feltnah’, se precej motijo o nas”

Ko je Jože Mermal, danes predsednik uprave BTC iz opustelih carinskih skladišč želel narediti »malo mesto velikih nakupov«, je marsikje požel le posmeh. Skoraj tri desetletja pozneje je BTC postal ne le sodoben trgovsko-poslovni center, pač pa tudi neverjetna zgodba o uspehu in zibelka inovativnosti. Družba BTC je v svoji več kot 60-letni tradiciji prešla različna obdobja preobrazbe. V zadnjem desetletju se še posebej posveča trajnostnemu razvoju in inovativnosti, energetiki in ekologiji ter digitalizaciji.

V Mermalu zato mnogi, očitno z razlogi, vidijo vizionarja. O tem pričajo tudi številne nagrade, ki so jih dobili BTC, Jože Mermal in njegovi sodelavci. To dokazujejo tudi Mermalova visoka mesta na lestvici desetih najuglednejših direktorjev in podjetij, ki jo vsako leto izvede agencija Kline & partnerji. BTC je zato že zdavnaj prerasel okvire logistike in nakupovalnega središča, njegovi prihodki pa iz leta v leto strmo naraščajo.

Toda nedavna afera »5G« je tudi na BTC, očitno povsem neupravičeno, vrgla senco dvoma. Razočaranja nad tem, kako nekritično in lahkoverno javnost sprejema nekatere neutemeljene medijske »spine« zato te dni ne skriva niti Jože Mermal. Ne glede na to pa vztraja, da se ne bodo predali. »Tisti, ki si mislijo, da so nas s to afero ‘5G’ spravili na kolena, da smo zdaj na »feltnah« – se precej motijo o nas,« pove odločno in z nasmeškom.

Najprej bi morali razčistiti eno zadevo, ki se je tudi zdaj večkrat pojavljala v javnosti – zakaj ste zaprosili za te znamenite frekvence 5G, če niste – oziroma BTC in vaša podjetja – bili del evropskih projektov, na primer projekta InnoHPC Interreg?

Kje pa piše, da bi morali biti? To preprosto ni bil pogoj. Da v projektih nameravamo sodelovati, pa smo jasno zapisali. Ker, kdo bi nam potem dal frekvence kar tako, brez izraženega namena? Mislim, da zdaj vse to mnogi presojajo malo preveč laično in malo po svoje. Mi smo vendarle podjetje z velikim ugledom in zagotovo se ne bi po vseh teh letih obstoja blamirali na takšen način, kot se nam podtika. V bistvu je šlo samo za lase privlečene obtožbe, ki jih je napisal Požar, potem pa so to drugi mediji samo povzemali.

Potem so nam celo očitali, kaj vse naj bi menda narobe z nekdanjim ministrom in ministrstvom v finančnem pogledu poslovali v preteklem obdobju, kar je velika sramota, ker je vse popolnoma čisto in gre za popolna podtikanja. Na koncu nas je glede tega zaščitil tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, saj so ugotovili, da imamo glede vseh poslov povsem urejene in veljavne pogodbe. Ki so tripartitne, kjer so stranke predsednik uprave BTC, na drugi strani pa ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za finance. Še to, kar je bilo vse jasno zapisano, črno na belem, se je nekaterim zdelo sporno, kar je žalostno.

V parlamentu pa so nekateri poslanci kot posebno napako poudarjali, da Living Lab ni bil del projektov povezanih z 5G. Sporno je bilo to, da je v vaši dokumentaciji pisalo, da ste na primer »aktivni« v projektih Inno HPC Interreg, v resnici pa niste imeli »statusa partnerjev«? Zakaj menite, da to ni sporno?

Nismo imeli tega statusa, ampak tega tudi nismo trdili. Sedaj pa nas obtožujejo za nekaj, kar sploh nismo trdili. Saj ste lahko videli, kakšno vlogo smo napisali. Res smo bili aktivni in na podlagi takšne vloge smo tudi dobili odločbe. Ničesar nismo prikrivali. Nobenih dodatnih pogojev nam ni bilo treba izpolniti, ni nam bilo potrebno sodelovati z nekimi agencijami partnerji in podobno. Teh pogojev enostavno ni bilo. Nato pa so se pojavile obtožbe, kakor da bi mi trdili nekaj neresničnega in na tej podlagi dobili frekvence. Kar seveda absolutno ni res. To je v Sloveniji že stalna praksa, nekomu se nekaj podtakne, potem pa se ga na podlagi tega napada.

Ali vaš cilj res ni bil, da na koncu skupaj z DARS-om sodelujete v programu »Horizon 2020«, kjer naj bi EU razdelila 80 milijard evrov?

To je morda vsota na ravni Evrope. Kdaj pa je že Slovenija za kakšen tak projekt dobila eno samo milijardo. To je govorjenje na pamet, tu je veliko fantazije. Kdo se na to sploh kaj razume? Še tisti, ki se s tem ukvarjamo in trudimo, marsičesa ne vemo. Tudi če bi iz testne faze napredovali, bi kvečjemu postali nekoliko bolj opazni za iskanje nekih rešitev vnaprej in nič drugega. To bi bilo dobro zgolj za Slovenijo in Ljubljano in nič drugega.

Pa bi vam testne frekvence omogočile lažji preskok na področje, tako da bi s prenosom podatkov 5G lahko komercialno služili? Morda tako, da bi naredili »BTC-Telekom«?

Le kako? Tega sploh ne bi mogli narediti, ker nismo operater mobilne telefonije. Če pa hočeš postati operater, pa potrebuješ ogromna vlaganja in nekaj sto ljudi. In kako boš to naredil? To bi lahko naredili samo tako, da bi kupili Telekom ali ga združili z BTC-jem in šli v nakup frekvenc.

Kdo pa ima denar za kaj takega? To nekateri nakladajo popolnoma brez osnov. Res je zelo žalostno, da takšne fantazijske zgodbice čez noč postanejo glavna tema v državi. Mi smo podjetje, ki smo šli naprej in se ukvarjamo s tem, kako bi bili tudi mednarodno zanimivi, ker lokalno bolj zanimivi, kot smo, ne moremo več biti – potem pa se nenadoma ukvarjamo s takšnimi nebulozami.

Mislite torej, da so torej kritike na račun podeljevanja teh frekvenc brez podlage?

Očitno je, da so vse te obtožbe brez osnove, zgodba pa prenapihnjena. Kdo potrebuje medijske spine in podobno, je pa že druga stvar. Morda komu koristijo, mi in gospodarstvo nasploh jih pa zagotovo ne potrebujemo. Popolnoma noro je, da že zgolj zato, ker vzameš ministra v službo, padejo nate obtožbe, da sta nekako »povezana.« In da so razni dogodki pred tem tudi »povezani.« Gre za izmišljanje povezav, ki jih ni.

Če bi bilo to res, kar trdijo, da se je to dolgo pripravljalo, da so se naredile neke spremembe zakonodaje, na koncu podelile frekvence, potem pa je za nagrado minister prišel v službo – potem je logično, da kaj takega nihče nikoli sploh ne bi naredil. To bi bilo mafijsko delovanje, ampak tudi mafija ne naredi tako, da na koncu svoje mafijce javno predstavi. To je popolnoma nelogično, neresno razmišljanje.

Koprivnikar je na koncu podal svojo odstopno izjavo in prekinil pogodbo. Ali obstaja kakšna možnost, da boste z njim vseeno sodelovali – v obliki d.o.o. ali kot s.p. ali kako drugače? 

Po zakonu je vse to možno. Razen, če je nekdanji minister že tako popolnoma ožigosan, da ga nihče več ne sme nikjer vzeti v službo? To je en problem. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da je to bil zagotovo eden od najbolj delovnih in naprednih ministrov v prejšnji vladi. In zdaj je brez službe, brez nadomestila plače – in potem naj bi bilo najbolj pomembno to, da bodo vsi v državi uživali v tem, ker je zaradi te zadeve sedaj ostal popolnoma brez dohodkov? A je to prav, se je kdo to vprašal? Prej je bil minister, mednarodno uspešen minister – da je bil lokalno uspešen, itak pri nas ne šteje veliko – potem pa naj bi bil preko noči nenadoma ničvreden?

V kakšni državi pa živimo? Saj je še nedolgo tega hodil po velikih mednarodnih konferencah, prestavljal Slovenijo, z vso ekipo nastopal fantastično, tako da je bila Slovenija prepoznavna in so to vsi videli – sedaj pa bi nekateri radi, da se to ne šteje popolnoma nič. Ne samo, da je nekdanji minister brez službe, tako ožigosan bo seveda težko našel kakršnokoli drugo službo – kljub temu, da se ukvarja z naprednimi tehnologijami in komunikacijami.

Da ga tudi eden vsaj malo ne zaščiti in reče, »dobro bomo najprej vse pregledali«, tega res ne razumem. Vztraja se zgolj na medijskih obtožbah. Me res zanima, kdo bo od sposobnih ljudi še šel za ministre v vlade. Ker – kaj bodo ti ljudje naredili po štirih letih, kam bodo šli, če bo že v startu v tej državi narobe, če se boš z nekom dvakrat srečal?

Videli pa smo Koprivnikarja samo enkrat v tej pisarni, ko smo ga vprašali, če bi se zaposlil tukaj, pred tem pa ga nikoli ni bilo tukaj. Bil je le na kakšnih konferencah, gostovanjih, ki se odvijajo vsako leto v BTC-ju. Mi pa smo vse to pomešali. Še dobro, da se vse več ukvarjamo s tujino. Ker s takšnim ravnanjem doma nikoli ne bomo postali moderna družba. Uboge so naslednje generacije, ker se jim bo vsak stik z nekom že obešal na vrat kot »sodelovanje«, kot neka neprimerna »povezava« in podobno. S takšnimi konstrukti lahko seveda obtožite vsakogar.

To se vam zdi nekoliko širši problem v Sloveniji?

Seveda, gre za to, v kakšno družbo se bomo razvili. V tako, kjer se bomo ukvarjali s pravimi problemi ali tako, kjer bomo raziskovali »kvaziprobleme.« Takšna družba bo postala zaprta, zamorjena družba. Lahko se vprašamo, kdo daje mladim priložnost v Sloveniji? To vprašanje je namenjeno vsem, novinarjem, gospodarstvenikom, politikom. Kaj delamo za mlade, da se bodo ustalili tukaj, da jim bo lepo? Kaj počnemo za njih? To so resne teme. Pri nas pa je glavno vprašanje, koga so slikali in s kom. To je neresno.

Vas torej ni strah, da se zadeve raziščejo?

Seveda ne. Če kdo hoče, saj vedo, kako se sem k nam pride. Ampak kaj se da še tukaj raziskati? Saj je vse jasno. Saj smo v kamere pokazali pogodbe in odločbe.

Kaj pa ste konkretno izgubili s tem, ko ste vrniti frekvence 5G? Verjetno ne boste mogli preizkušati samovozečih avtomobilov – in morda še kaj? 

Veste kaj, te frekvence bodo v kakšnem letu tako ali tako šle v komercialno prodajo. V Italiji so že šle. In še kje. In seveda jih bodo vzeli predvsem operaterji, ne pa kdo drug. Zakaj? Zato, ker jih nihče drug ne more. Ker nimajo kapitala, predvsem pa nimajo zaposlenih in infrastrukture. Iz nič ni nič. Ne moreš kar nekaj takšnega kupiti in si misliti, da bo to kar nekako »v zraku viselo.« Potrebuješ znanje, opremo, sredstva.

To bodo lahko naredili Huawei ali podobni giganti, pri nas A1 in Telekom, nemški Telekom in podobni. Ti bodo seveda kupili frekvence, ne pa neka mala podjetja, kot si to naivno predstavljajo nekateri pri nas. Mi tudi kadrov nimamo zato. Saj na enak način tudi jaz ne morem postati kirurg v Kliničnem centru in že jutri izvajati operacije. Tudi če si to želim. Ker me ne bodo vzeli in tega ne znam. Ne vem, kako si to nekateri predstavljajo.

Znate pa očitno opravljati z BTC-jem. Letno 21 milijonov obiskovalcev, to je res velika številka. Toda po drugi strani imajo trgovinski centri v tujini težave. Zlasti v ZDA, kjer se zapirajo. Razlog pa so spletne prodajalne. Kako se nameravate boriti proti temu trendu?

Ne bo se nam potrebno, ker se nam to ne more zgoditi. Ker smo zgradili mesto. Če bi imeli klasično nakupovalno središče in v njem samo trgovine, potem bi bila takšna nevarnost morda realna. Ampak pri nas ni tako. Mi smo že od začetka zastavili vse tako, da ni smelo biti preveč trgovin. Jih je glede na našo kupno moč že tako ali tako veliko. Mi imamo tukaj celotno mesto, ki ponuja celo vrsto dodatnih vsebin. Vsak teden imamo pri nas goste, ki si ogledujejo, kam gre razvoj naprej. Je pa potrebno seveda, da imamo tudi trgovine, na primer IKEO, v kateri Slovenci vsako leto v tujini pustimo za kakšnih 15 milijonov evrov davkov v Avstriji in Italiji.

Mi, reveži, pa to trgovino tukaj postavljamo že nekaj let. In za izvajanje tega projekta v tej fazi potrebuješ ljudi s srednješolsko izobrazbo. To niso projekti, ki bi bili tako težki, da bi potreboval visokošolsko izobrazbo. To ni na ravni »5G« – to je na ravni »1G«!

To je res nekoliko čudno. IKEA je sedaj že v Srbiji, na Madžarskem, v Italiji in Avstriji že od nekdaj, samo Slovenija je tako dolgo neka siva lisa. Zakaj?

Zato, ker smo pač takšni. Zaradi birokracije. In politike. In to je žalostno. Lahko bi se zadeve z zemljišči uredile hitreje, izplačale odškodnine, gradnja začela, tisti, ki mislijo, da so dobili premalo, pa bi nato še vedno lahko na sodišču uveljavljali pravico do višjih izplačil. Tako je drugje. Pri nas se pa čaka nekaj let, dokler vse do zadnjega ni čisto urejeno, da bi bili ja »vsi papirčki čisti«, medtem pa vsako leto izgubimo 15 milijonov evrov, ki jih kot kupci izdelkov odnesemo v IKEO v tujino.

In še 300 ljudi tukaj leto za letom nima dela, da ne govorimo o raznih posrednih učinkih in investiciji v višini 100 milijonov evrov – ki čaka. To je sramota. In odgovorne  to sploh ne zanima! Tudi tu smo še vedno na »1G« in ne na »5G«. In vse to vemo že vrsto let. Vse te podatke smo dobili od IKEE, ne od Erarja, ki teh podatkov tako nima, ker jih ne more imeti. In potem ne naredimo niti tega, kar bi se nam splačalo, ker nas dobesedno denar čaka. To je res nerazumljivo.

Pri nas se zaradi napačne miselnosti in birokracije dogajajo tragikomedije. Tudi iz nas so se norčevali, da hočemo iz javnih skladišč narediti BTC. Nihče nas ni pohvalil, vsi so govorili, da je to »brezveze« in da bomo propadli. Tako Slovenci pač razmišljamo. In s takšno mentaliteto je težko postati napreden narod. Namesto, da bi podjetnikom rekli, ‘odlično, vsaka ti čast da si upaš, da tvegaš in upajmo, da ti bo uspelo.’ Ker vsakemu seveda ne uspe. Tvegati pa moraš, ker ne smeš zaostati za konkurenco, saj bi sicer propadel.

Kako daleč je v tem trenutku pravzaprav ta zadeva z Ikeo? 

Kolikor vem, se je končal proces razlastitve. Na Mestnem svetu  teče postopek,  da bo IKEA brez posebne dostopne ceste lahko šla v gradnjo. Jo pa dolgoročno potrebujemo, ker drugače bomo v tem delu prometno kolapsirali. Tega si pa ne želimo.

Za vas pa je IKEA koristna zaradi dodatnega obiska, ki vam ga bo posredno prinesla?

IKEA je že takoj plačala še 25 odstotkov več, ker je zemljišče ob BTC-ju. Oni so tudi prišli k meni in me prosili, da se ‘vmešam’ – upam, da zopet ne bo kdo kaj narobe razumel – in da vprašam na mestni upravi, ali je tam, kjer so želeli graditi, sploh mogoče postaviti njihov poslovni objekt. In seveda je bilo potrebno spremeniti prostorski načrt, ker so bile prej tam zamišljene same stolpnice. Veliko vprašanje je, kdaj bodo, ker nisem futurist. In je seveda bolje, da je tam potem namesto tega IKEA. Po svoje pa je žalostno, da v Sloveniji še nimamo koga, ki bi tujim podjetjem tako pomagal in jim odgovoril na vprašanja, kaj je možno in kaj ne. In po tem nas tujci seveda sodijo.

In vi ste jim svetovali?

Seveda. Ampak »pro bono« in povsem javno. Se je pa potem pri nas to zalomilo in so bili razočarani, da morajo na vso dokumentacijo tako dolgo čakati. In to je slab signal iz Slovenije v mednarodnem smislu. Imamo se za demokratične in uspešne, ampak v praksi se to ne odvija tako, kot bi se moralo. Nimamo pravega okolja. Na prvi pogled se zdi, da je vse urejeno, potem pa podjetja ‘nasedejo’, ker se zadeve ne premaknejo nikamor. Smo pa zato mi z njimi podpisali memorandum, da so ‘zaželen sosed’, kar je seveda res. Kar je v Sloveniji res redko, da sosed že vnaprej napiše drugemu, da je zaželen. To so neki čisto drugi standardi, ki jih v Sloveniji res še skoraj ne poznamo.

Kaj pa je še tisto, kar želite še prinesti v BTC, da bi bile vsebine tukaj še bolj zanimive?

To je ravno to, kar počnemo zadnja leta. Nismo več samo blagovno-trgovinski center, pač pa želimo postati »business-transformation center«, torej poslovno-transformacijski center. To pa pomeni, da tako hitro sledimo spremembam, ki se dogajajo v svetu na področju novih tehnologij ali pa start-upov, ki gredo naprej – čeprav jih veliko, več kot jih uspe, jih tudi propade – in vsem tem pomagamo pri vzpostavljanju eko sistemov. In to socialnih, poslovnih in inovativnih eko-sistemov.

Zato smo v tem pogledu unikatni v svetu. In s tem se večina ne ukvarja. V regiji smo vsekakor nekaj posebnega, čeprav nismo tako veliki kot nekateri drugi. Tudi zato, ker nismo v milijonskem mestu. Smo pa prav zato družbeni fenomen, kar prej opazijo tujci, kot pa je to znano pri nas.

Da lahko na takšnem območju, kjer je v zaledju še okoli pol milijona ljudi, enaindvajset milijonov obiskovalcev, je seveda družbeni, ne samo ekonomski fenomen. V tujini tudi nimajo toliko vsebin, zato prihajajo k nam, da bi videli, kaj se dogaja. In zato hočemo tudi testirati nove tehnologije. Zato imamo Living Lab. In ga peljemo na sto načinov. Tudi brez 5G. Obstajajo tudi pametna omrežja in mesta brez 5G. In ko bo pri nas tudi 5G komercialno na voljo, ga bomo seveda uporabljali tudi pri nas. Da bi pa to kar tržili, kar iz nič, to pa so seveda pravljice.

Zanimivo pa je tudi, da vlagate veliko v šport, v različne humanitarne dejavnosti, ki pa so tudi strošek. Ampak zakaj, kaj vas motivira?

Seveda so taka vlaganja strošek. Toda po drugi strani smo že dobili tudi kakšne nagrade za družbeno odgovornost. Dobili smo evropsko nagrado. Podelil nam jo je podpredsednik Evropske komisije, gospod Antonio Tajani, ki je sedaj predsednik Evropskega parlamenta. In marsikdo za to ne ve, po drugi strani pa prebirajo neke fantazijske in netočne zgodbice o nas.

Vem, da živimo v majhni državi in da smo mlada demokracija in da če ne bomo skupaj držali na socialnem področju, področju zdravstva in podobno, potem samo na področju gospodarstva ne bomo uspeli. Vsako podjetje seveda je ekonomska celica, ampak za razvoj to ni dovolj. Vsi skupaj smo družba.

In če gospodarstveniki nismo vključeni v to družbo v nekem širšem smislu, potem bo vse zaman. Ker to je tudi naše poslanstvo. Ne samo, da mora biti gospodarstvenik uspešen s svojimi zaposlenimi, da gremo naprej, da si zaslužimo plače – ampak da naredimo kaj tudi za družbo, v kateri delujemo. Seveda pa moraš biti najprej uspešen v svojem poslu, ker brez tega bi propadli. Če pa lahko daš več, potem se moraš tvorno vključiti v družbo. In takšni smo. V zameno ne pričakujemo ničesar, samo, da so ljudje zadovoljni in da znajo to ceniti. Če bi sem prišel tuj lastnik – pa takšnih vložkov v družbene, športne in socialne programe seveda ne bi bilo.

Ampak, ali ne bi bilo to za potencialnega lastnika boljše, ker bi imel večje dobičke?

Vse to je mogoče, toda človek ni namen samemu sebi. Na kapital moramo gledati tudi kot na socialni kapital. Finančni kapital ni dovolj. Oboje je celota. Ko to razumeš, nekoliko drugače gledaš na zadevo. Kaj ti bo dobiček, če te nihče ne mara, če te okolje izloči, če si nezaželen? Potem je bolje, da odideš iz takšnega okolja. Če tega ne razumeš, potem ti Bog pomagaj. Potem se tu pogovarjamo že z »višjo silo.«

Smo pa imeli na to temo nekaj resnih razprav v Sloveniji. O davkih, ki da so previsoki, selitvi tovarn v tujino zaradi tega in nacionalizacije in podobno. Kako vi gledate na te razprave? Boste tudi vi zapustili Slovenijo, oziroma, ker BTC-ja ne morete kar preseliti s helikopterjem, ali razmišljate o tem, da bi vse skupaj prodali in šli v tujino?

Seveda ne. Glejte, podjetnikom, ki so napovedali odhode in podobno pa tega ne smete preveč zameriti, če se pogovarjamo racionalno in družbeno odgovorno. Ker politiki pri nas dajejo pogosto tudi pretežke izjave. Ki te lahko užalijo. Predstavljajte si, če je nekdo podjetnik in vlaga v neki svoj projekt 20 ali trideset let dela, potem pa pride neki politik in reče, ‘to bomo pa kar vzeli’ je to seveda popoln šok. To je otročje. Kakor če bi imeli otroka, ki bi nenadoma rekel, ‘jaz pa se z vami ne bom več nič pogovarjal’ in šel. In seveda bi rekel, da je to nespodobno, čisto na človeški ravni. Da ne pozna ne olike, ne omike, ne kulture – nič. Ljudem z rezultati kaj takega ne smete reči. Brez teh standardov je težko funkcionirati. Tako se ne moremo pogovarjati. Če pa bodo kakšne spremembe, pa je prav, da jih skupaj dorečemo. Saj se da.

Ker to, da nekatera podjetja zaradi raznih olajšav ne plačujejo praktično nič davka na dobiček se mnogim seveda tudi zdi sporno?

To pa je seveda druga stvar. Če je tega preveč, lahko vmes poseže politika in to zmanjša. Lahko vzame še kaj. Ampak tako, da se o tem dogovorimo, ne pa drastično in čez noč. Kar se nas tiče, plačujemo kar polne davke, nimamo nobenih efektivnih ali pa na primer samo 13 odstotkov, plačujemo polnih 19 odstotkov. Pa se zaradi tega nič ne razburjamo. Če je kje kakšnih olajšav preveč, pa je prav, da se na ravni vse družbe dogovorimo, da se to uravnovesi. Včasih so potrebna nova vlaganja in je tudi prav, da obstajajo olajšave, ampak ko je tega konec, je pa potrebno poslovati po običajnih pravilih.

Tudi obdavčitev dobička bi se verjetno lahko bolje opredelila, ne pa tako, kot je izpadlo sedaj, na osnovi enega stavka iz koalicijske pogodbe, da bo obdavčitev dobička na koncu skorajda 60 – odstotna?

Seveda bi se lahko to bolje uredilo. Na ravni države moramo ugotoviti, kje so subvencije nujne in kje nepotrebne, kje so davki previsoki ali prenizki. Subvencije so včasih nujne, včasih pa lahko postanejo nepotrebne. Za to pa potrebuješ strokovne odločitve in dobre strateške odločitve, ki dolgoročno koristijo vsem – ne samo gospodarstvu, sociali in podobno. Najboljše države gredo v smer socialnega dialoga, kjer se med seboj gospodarstveniki in sindikati dogovorijo. In ne tako, da veljajo za ene eni pogoji, za druge pa drugi. Saj nismo vsi z Lune padli.

Ste v tujini, kamor veliko odhajate, vidite kakšne bistvene razlike med slovenskim in drugimi poslovnimi okolji. Kaj bi morali najprej spremeniti?

Od trenutka, ko smo postali samostojni pa vse do danes, sem kar malo žalosten, ko se spomnim, kakšna evforija je vladala takrat po letu 1991. Vsi so govorili, kako bomo druga Švica, kako bomo prehiteli Avstrijce in Italijane. In sedaj je sedemindvajset let mimo od tedaj, pa da vidimo, kje smo, ko smo tako hitri in tako pametni? Že ta pristop je bil napačen. Na osnovi česa pa bi lahko bili druga Švica? Kako se to naredi, brez priprave? Nekateri pa so mislili, da bomo ‘vlak potegnili na brzino’. In ta prepotentnost se nam že več kot dve desetletji maščuje.

Kljub temu pa so bile sprejete pravilne strateške odločitve, saj smo končno šli v EU?

Res je, ampak sedaj lahko samo upamo, da bo schengen obstal. Ker če nam bo ta EU razpadla, bomo imeli vsi skupaj še bistveno več težav. Veliki in manjši. In manjši še več težav kot veliki. In potem bo vprašanje, ali bi kot nacija v takem okolju postali bolj enotni ali manj. Slovenija je seveda zelo napredovala pri izvozu. Imamo skoraj 80 odstotkov izvoza, kar je ogromno. To nam priznajo še zunaj. Politiki pa ob tem pogosto trdijo, da imamo premalo končnih izdelkov. Da bi morali povišati dodano vrednost. Saj bi bilo lepo, kdo si tega ne bi želel? Ampak kako se to naredi? Da boš imel pri dveh milijonih prebivalcev toliko končnih izdelkov, da boš skoraj že prehitel Nemce, pa Avstrijce, pa Francoze, Angleže in Američane, to je seveda nerealno.

Z več znanja, z roboti…

Robote imamo že tukaj, v BTC-ju. Prejšnji teden je bil tukaj eden od vodilnih Yaskawe in si ogledal, kako to izvajamo tukaj, kjer so del Living Laba. In za to ne potrebujemo 5G. Tisti, ki si mislijo, da so nas s to afero »5G« spravili na kolena, da smo zdaj na »feltnah« – se precej motijo o nas. To sploh ni naša prioriteta. To, kar delamo že dve leti, je nekaj čisto drugega, izvajamo Living Labe, ki so tudi poslovno uspešni po vsej Evropi. Mi imamo namreč pogoje za testiranje zadev. In to česarkoli, ne samo komunikacij. To so novi izdelki, nove storitve, nove aplikacije in rešitve. Vse mogoče zadeve.

Pri nas omogočamo stik med proizvajalci in potencialni uporabniki, kupci. Zato je to globalno aktualno. In tudi Evropski komisiji smo sporočili, da bomo delali Living Labe, ki so aktualni po vsem svetu. Ta 5G je bil tukaj mišljen samo dodatek v tem našem širšem kontekstu. Če bi potrebovali partnerja, bi ga poiskali ali pa se ne bi prijavili, če bi bil to res pogoj. Ne pa, da se nam sedaj očita, da nismo imeli partnerja, za preizkušanje teh frekvenc pa to sploh ni bil pogoj. In če bi se prijavili napačno – bi pač dobili odgovor, da je naša vloga zavrnjena. Ne pa tako kot je sedaj, da smo vse naredili, kot je treba, potem pa se nas obeša na sramotni steber po neki neutemeljeni medijski hajki.

Koristi od tega tako ali tako verjetno niste imeli?

Seveda ne. Samo stroške smo imeli. In še dobro, če bi imeli koristi, bi jih še ‘fasali.’ Zdaj pa imamo samo stroške. In komu naj jih sedaj obesimo? Zdaj, ko smo frekvence vrnili, moramo plačati še stroške odločbe in tako naprej. V redu. Smo vse plačali, ni problema. Ampak je pa res blamaža, da se nas je poskušalo tako umazati.

Dejstvo je, da ste bili od začetkov ena od najuspešnejših in čistih zgodb v Sloveniji. Verjetno vas je tudi zato vse skupaj bolj prizadelo?

Pa tudi Koprivnikarja, seveda. Le česa je on kriv? In le kaj bi se zgodilo, če bi jaz na primer Počivalška vzel v službo. Si lahko predstavljate? In Počivalška poznam že 20 let. Zopet bi se verjetno pojavile špekulacije, kaj je v ozadju, kako smo povezani in podobno, na sto načinov. To je res noro. In pri tem so velika podjetja pač vedno povezana z državami in vladami. S slovensko – ali pa ameriško, vseeno. Ali pa te povabijo na Kitajsko, Hrvaško ali kam drugam – pa se potem še slikamo vsi skupaj.  Kar je verjetno bolje, kot da bi se skrivali, ali ne? Potem pa se to uporabi kot neki »dokaz« proti tebi.

Čeprav seveda vedno tudi nimamo niti časa ali pa interesov za taka srečanja in konference. Ni nas namreč toliko, da bi imeli dovolj časa, da bi se cel čas podili okoli ministrov in predsednikov vlad. Sploh, če ni nekih poslovnih interesov, kar ni neobičajno. In nas velikokrat bolj potrebujejo same države.

Znani ste tudi po ABC pospeševalniku, ki je namenjen ekipam, ki imajo že delujoč izdelek in iščejo pomoč za vstop na trg. Kaj pa preostane tistim, ki imajo zgolj zanimivo idejo?

ABC pospeševalnik je primarno namenjen pospeševanju startupov, ki so v fazi prodaje svojih storitev/produktov. Tekom programa se izdela poslovni načrt, najde ciljno stranko in razvije/sistematizira prodajo. Nabor startupov poteka preko celotnega ekosistema (poslovnih partnerjev, inkubatorjev, konferenc, socialnih medijev itd.). Zanimive ideje je prav tako mogoče izpostaviti preko celotnega ekosistema. Le-te praviloma vzpostavijo zanimanje pri določenih investitorjih ali poslovnih partnerjih. Prav tako v sami družbi BTC prisluhnemo zanimivim idejam in določenim pomagamo pri pridobivanju ustrezne ekipe, partnerjev ali vsaj primernih kontaktov. Dobre ideje vedno najdejo primerno aktivacijo.

V čem pa je logika vašega sodelovanja pri tem projektu-očitno je, da zahteva denar in čas, kaj pa izkupiček? Se res splača? In kdaj?

Razvoj inovacij in tehnoloških storitev kot del strategije družbe BTC se lepo dopolnjuje s konceptom in poslanstvom ABC-ja. Startupi so pogostokrat kreatorji sprememb in smernic na tovrstnem področju. Prav tako se z ABC-jem vzpodbuja podjetniška kultura, inoviranje in transformacija. Tako se na primer s tako imenovanim Corpo programom v ABC-ju omogoča, da se uveljavljena podjetja soočijo z inoviranjem in celo transformacijo svojega poslovanja ali vsaj delov tega. BTC zagovarja smer odprte, povezovalne družbe in pri tem stremi k inoviranju, digitalizaciji in transformaciji lastnih poslovnih modelov.

Zatorej je sodelovanje pri ABCju smiselna poteza. Sicer pa je ABC prerasel v podjetje, ki upravlja z močnim portfeljem in postaja uspešna in samozadostna poslovna entiteta. Kot taka izkazuje določeno vrednost in seveda potencial za nadaljnjo rast.

Ob vseh velikih uspehih se zdi, da vam je nekoliko spodrsnilo pri Rogu in znamenitem ponyju. Kje se je zalomilo? Previsoka cena? Je še kaj možnosti za uspeh tega projekta?

Smo tradicionalen podpornik športa. Kolesarstvo je ena od panog, kjer smo močneje prisotni. S konceptom Maraton Franja smo postali globalna “kolesarska” znamka. Vse smo nadgradili z žensko kolesarsko ekipo BTC City Ljubljana, ki nastopa na vseh največjih kolesarskih dirkah. Slednje je svojevrsten fenomen, saj se borimo proti finančno bistveno močnejšim ekipam. V kontekstu kolesarstva in nostalgije smo na povabilo Gorenja prisluhnili oživitvi blagovne znamke Pony. Pristopili smo kot manjši partner, ki je preko naših projektov pomagal k oživitvi te znamke. Slednjo smo vključili tudi v dogodek Maratona Franje. V omenjeni zgodbi lastniško nismo več aktivni. Potencial Ponyja pa je v domeni strategije novega lastnika.

Izvorni članek je dostopen na spletni povezavi: https://insajder.com/intervju/joze-mermal-ce-mislijo-da-so-nas-z-afero-5g-spravili-na-kolena-da-smo-na-feltnah-se-precej