V skladu z 42. členom Zakona o medijih, ki opredeljuje pravico do odgovora, prosimo za objavo odgovora na prispevek z naslovom “Zoran Jankovič hvali tajkune”, ki je bil v dnevniku Finance objavljen& v sredo, 12. avgusta& (avtor:& Stanislav Kovač).
Ljubljana, 12. avgusta 2009
Po osmih letih od izvedenega delavsko managerskega odkupa delnic se v zvezi s tem še vedno grdo manipulira z družbo BTC. Avtor želi prikrojiti delavsko managerski odkup po svoji meri in zato vzame iz konteksta določene podatke in ne spregovori o tistih dejstvih, ki potrjujejo da je BTC v letih po prevzemu družbo občutno nadgradil. Družba je izvedla številne naložbe in dosegla dinamični razvoj se na osnovi strateškega prestrukturiranja konkurenčno okrepila ob tem, da ima še vedno poslovno ambiciozne cilje, urejene medčloveške odnose v kolektivu ter korekten odnos do zaposlenih, katerih število se je od prevzema povečalo za 23 odstotkov. Ravno delavsko managerski odkup, je bistveno vplival na to, da so bila vsa pretekla leta za BTC leta uresničevanj številnih dolgoročnih projektov, intenzivnega razvoja in rasti in da nas stabilna, z istimi poslovnimi cilji povezana lastniška struktura še vedno vzpodbuja k ambicioznim, novim velikim naložbam. V enostranskem prikazu delavsko managerskega odkupa BTCja tudi ni navedb o tem, da so sodišča že večkrat potrdila zakonitost ravnanja in ugotovila, da ni bila storjena nobena škoda ne delničarjem, ne upnikom.
Nobene politike ni bilo zraven leta 2001, ko so se enoten kolektiv BTC in takratni šest članski Nadzorni svet, v katerem je bil tudi predstavnik Slovenske razvojne družbe, soglasno uprli nameravanemu prevzemu BTCja s strani tujega sklada. Sodišča so potrdila, da je obstajala realna nevarnost sovražnega prevzema in ugotovila zakonitost celotnega ravnanja v primeru prevzema BTC in sicer, da je bil odkup delnic družbe s strani malih delničarjev v celoti zakonit in da je združitev malih delničarjev v okviru družbe pooblaščenke skladno z zakonom omogočila delavsko managerski odkup. Eno izmed takšnih sodb je med drugim izdalo tudi Vrhovno sodišče. Pomemben je podatek, da so zaposleni in bivši zaposleni 51% lastniki družbe, predsednik Uprave g. Mermal pa je preko lastništva v družbi Ajdacom d.d. in Invest Point d.o.o. posredno lastnik 12,26 odstotkov družbe BTC.
Sicer pa je odkup lastnih delnic potekal pred očmi celotne slovenske javnosti, zelo transparentno za kar je konec leta 2001, predsednik uprave g. Mermal prejel priznanje Primus za korektno in profesionalno komuniciranje, ki ga podeljuje slovenska Oglaševalska zbornica. Celoten potek v letu 2001 so natančno spremljali vsi mediji celo leto, bilo je objavljenih več kot 50 člankov, v večini naklonjenih spremembi lastniške strukture. Tedaj s strani medijev ni bilo izpostavljeno izčrpavanje družbe, kot se to danes lahkotno namiguje in zlorablja. Še pred sklepom o znižanju kapitala so bili objavljeni deleži zaposlenih in managementa v Ajdacomu in Invest Pointu, pri čemer se ta razmerja do danes bistveno niso spremenila. Objavljena lastniška struktura v Financah dne 12. avgusta 2009 ni nič novega.
Lastniki BTCja družbe ne izčrpavamo; družba je v letu 2001 izdala obveznice v vrednosti 40 mio EUR ob tem, da je v petih letih, ko naj bi bile naložbe iz naslova izdaje obveznic izvedene, dejansko realizirala bistveno večji naložbeni ciklus, ki presega izdajo obveznic za 16,9 mio EUR ob tem, da se je dolgoročna in kratkoročna zadolžitev družbe v istem obdobju povečala le za 9,7 mio EUR. Razvojni ciklus se nadaljuje, podporo pri tem so nam dale banke, pri katerih nam je zaradi dobrega poslovanja in gospodarjenja ter zaradi verodostojnih dolgoročnih načrtov, na vrhuncu krize odobravanja dolgoročnih posojil, uspelo pridobiti dolgoročne vire iz tujine za največjo naložbo v zgodovini družbe, za izgradnjo najvišjega nebotičnika v RS. To je resnična potrditev in zaupanje, saj v Sloveniji v zadnjem času veliko razpravljamo o odobritvi dolgoročnih posojil gospodarskim družbam ob dejstvu, da domače banke nimajo na razpolago dolgoročnih virov, v Sloveniji pa so bile s strani tujih bank v času krize doslej, po nam dostopnih informacijah, odobrene le tri dolgoročne kreditne linije za nov razvoj, v vrednosti do 40 mio EUR; ta posojila so družbe dobile zgolj zaradi njihovega lastnega mednarodnega poslovnega ugleda in zaupanja bank v management.
Primerjava s tajkuni, ki so pridobili več kot 50% lastniških deležev na način, ki je na žalost tradicionalno dobra slovenska podjetja spravil v velike finančne težave, je z BTCjem v celoti izkrivljena in resnično nekorektna. Prvič zaradi tega, ker so sodišča že večkrat potrdila zakonitost ravnanja in drugič zato, ker se je podjetje samo, s svojim kolektivom in vodstvom prestrukturiralo iz logističnega podjetja v evropsko prepoznavno družbo, ki omogoča posredno zaposlitev približno 4500 zaposlenim. Prepričani smo, da so naša ravnanja, ki so naravnana na odgovoren odnos do premoženja, do razvoja, do dobrih odnosov v kolektivu pravilna in zato bomo svojo usmeritev nadaljevali; še naprej bomo zaposlenim nudili stimulativne plače in nagrade iz naslova uspešnosti in inovativnosti, nadaljevali bomo s široko diverzifikacijo programov in dejavnosti, ki se postopoma razvijajo zadnjih 16 let. Ob tem bomo intenzivno delali na okoljevarstvenih standardih in izkazovali svojo družbeno odgovornost na številnih področjih znanosti, izobraževanja, kulture in športa.
Ponosni smo na to, da so BTC in njegov management pohvalili ne le ljubljanski župan gospod Zoran Janković ampak tudi številni vidni politiki leve in desne politične opcije, ki znajo ceniti to, kar je uspel narediti iz nekdanjih skladišč kolektiv BTC. Ravno te vzpodbude pa nas opogumljajo, da bomo nadaljevali svojo uspešno podjetniško pot in ne bomo dovolili blatiti imena BTC in njegovih zaposlenih.
Uprava BTC d.d.
