Organizirala
sta jo Ekvilib Inštitut in UNGC Slovenija, v soorganizaciji IEDC –
Poslovna šola Bled ter Mreže za družbeno odgovornost Slovenije.

Uvodničarka dr. Nadya Zhexembayeva, podjetnica in predavateljica na
IEDC-Poslovni šoli Bled, ki raziskuje trende s področja družbene
odgovornosti (DOP), je poudarila naraščajoči pomen nenehnega poslovnega
inoviranja. »Podjetje je živo bitje, ki ima svoj življenjski cikel.
Življenjska doba podjetij se krajša: iz 75 let v prvi fazi
industrializacije, na današnjih borih 7 let. Hiter vrtinec sprememb od
podjetij zahteva, da nenehoma inovirajo na področju svojega poslovnega
modela – in ravno na tem mestu vstopa družbena odgovornost. Kljub temu
je tema DOP na poslovnih sestankih še vedno sprejeta z zadržkom,«
ugotavlja dr. Zhexembayeva. Kljub temu pa bo takšna naravnanost nujna.
»Primanjkuje naravnih virov, populacija pa se veča. To navzkrižje
spreminja geopolitično sliko sveta kot smo ga vajeni.«

Dr. Zhexembayeva je udeležencem predstavila tudi nekatere zanimive
podatke, denimo: vse več rastlinskih in živalskih vrst izumira. »V 19.
stoletju je izumrla ena živalska oziroma rastlinska vrsta na leto, leta
1975 jih je izumrlo tisoč letno, leta 2000 pa kar 40.000! Prav tako naj
bi do konca leta 2048 izumrle vse komercialne ribe.«

Dobre prakse podjetij

Dobro prakso iz podjetja Iskremeco, s področja razvoja trajnostnim
produktov, je predstavil Matjaž Aljančič, razvijajo namreč posebno
aplikacijo za kupce, ki transparentno prikazuje kompletno [dobavno]
verigo materialov vgrajenih v izdelek. Jože Mermal, predsednik uprave BTC,
je napovedal razvoj inovativnega mesta,  direktor ABC pospeševalnika
Dejan Rojlič je dejal: »Slovenija je inovativna država… Zaradi
majhnosti lahko vse tudi testiramo. In če tega kdo ne verjame, ga
pošljite k nam,« ter dodal »obeta se še en veliki met: prenos
slovenskega pospeševalnika ABC za kitajska zagonska podjetja v
Šanghaju.« Predstavnica podjetja Luke Koper je predstavila prakse s
področja upravljanja s tveganji na področju okolju. »Pomembna je
proaktivnost zaposlenih – veliko jih biva v bližnji okolici, zato jim je
v interesu, da živijo v zdravem okolju.« Sandi Jeršin je izpostavil
prakso podjetja ELES s področja upravljanje s tveganji in povezavo s
skladnostjo poslovanja, ter zaključil: »Družba je naš navdih, zaposleni
pa naše bogastvo.« Manager idej v podjetju Halcom Primož Zupan je
predstavil inovativen način povezovanja gospodarstva in akademske sfere,
t.i. delavnice Money Talks, kar je podkrepil z številkami:  »Lani se je
iz tega naslova rodilo 74 idej ter nastalo 10 prototipov.« Dr. Vesna
Miličić iz Ponnoda pa je predstavila pristop k pridelavi hrane v sožitju
z ribami  t.i. Akvaponika, koncept, ki ga človeštvo pozna že
tisočletja.

Na strateški razpravi, ki sta jo vodila Aleš Kranjc Kušlan, Ekvilib,
in Barbara Pavlin, Delo, pod naslovom ‘Stara vs nova paradigma
poslovanja’ (na fotografiji), so se kresala mnenja. Sodelovali so:

• Gaja Brecelj, Umanotera, Slovenska fundacija za
  trajnostni razvoj: Zavedati se moramo, da je planet omejen, prav tako
  naravni viri, tudi izkoriščanje ljudi ima svoje meje. Zeleno
  gospodarstvo tako po eni strani vključuje tako družbeno kot okoljsko
  odgovornost. Nevarnost pa je v t.i. okoljskem zavajanju t.i. ‘green
  washing’, ki se ga poslužujejo podjetja za boljši prodor na trg. Vendar,
  podjetja iz DOP ne smejo delati ‘business as usual’, nato pa vračati
  skupnost, DOP mora biti del DNK podjetja. Torej, vpeta že v osnovni
  dejavnosti podjetja. Pravo vprašanje je zato, na kakšen način bomo
  ustvarili družbo, ki bo prinašala korist vsem svojim prebivalcem – ne pa
  kako bomo delali dobiček.
• Vesna V. Godina, FDV, Univerza v Ljubljani:
  Dokler je družba kapitalistična, je profit nad vsemi ostalimi cilji.
  Kapitalistična družba je superiorna z vidika kapitala, z vidika družbe
  pa inferiorna. Preproste družbe po drugi strani pa ne poznajo revščine
  oziroma lakote, seveda pa tudi njihovi finančni izkazi niso superiorni.
  Lansko leto je bila polovica svetovnega bogastva zgoščena v rokah 80
  ljudi.
• Roberto Biloslavo, Univerza na Primorskem,
  Fakulteta za management: Trenutno velja prepričanje, da “česar ne moreš
  izmeriti na enostaven način, nima vrednosti«. To velja tudi za
  trajnostni razvoj in družbeno odgovornost.
• Blaž Gselman, Inštitut za delavske študije
• Andreja Kodrin, članica kabineta – ekonomska
  svetovalka evropske komisarke Violete Bulc: Če bi vsi živeli kot
  Američani bi potrebovali 5.4 planeta, če pa bi prevzeli način življenja v
  Nepalu, pa zgolj 0.6 planeta.
• Rok Novak, European Students For Liberty:
  Odstotek človeštva v skrajni revščini se niža. Očitno delamo nekaj v
  pravi smeri. Ključen del ni sprememba v lastninjenju kapitala ali v
  spremembah pri inštitucijah, ampak v idejah in v spodbujanju
  inovativnosti.
• Lenka Puh, Razvojna zadruga eTRI, Jazon d.o.o.: Vključujoča družba prinaša stroškovno učinkovito družbo.