Za naslov Zelene prestolnice
Evrope se je od leta 2010 potegovalo več kot 100 mest, 30 se jih je
uvrstilo v ožji izbor, osem pa je bilo nagrajenih. S čim je člane
Evropske komisije prepričala Ljubljana?
Po mnenju mednarodne ocenjevalne
komisije je Ljubljana v najkrajšem obdobju dosegla največji napredek,
uspešno smo izvedli največ sprememb za trajnostni razvoj mesta in za
večjo kakovost življenja prebivalcev ter obiskovalcev. Ob tem uspešno
združujemo dvoje: ohranjamo naravne danosti in intenzivno zelen značaj
Ljubljane ter hkrati aktivno spreminjamo področja, ki še nedolgo nazaj
niso bila zelena.
Od leta 2007, ko ste
trajnostno prihodnost mesta zasnovali z Vizijo Ljubljana 2025, ste v
Ljubljani izvedli več kot 1.700 projektov, ki so izboljšali kakovost
življenja v mestu. Nemogoče je našteti vse, morda velja omeniti le tista
področja, na katerih so spremembe najbolj očitne in trajnostne?
Največ pozornosti pritegne za
motorni promet zaprto območje v srcu mesta, kjer je sprememba vidna
vsem. Namesto avtomobilske pločevine pešci in kolesarji, mnoge
prireditve in živahen utrip ob Ljubljanici, podzemne zbiralnice
odpadkov, brezplačni električni Kavalirji, sistem BicikeLJ, prenovljeni
in novi mostovi, s katerimi smo dodatno skrajšali razdalje itd. Ta
obsežen projekt je v tujini pogosto prepoznan kot pomemben primer dobre
prakse in v preteklih letih smo gostili številne delegacije evropskih
mest, ki si želijo doseči podobno.
Osveženo podobo mesta kažejo tudi
mnoge prenovljene površine, kjer so bila včasih degradirana območja,
nelegalna odlagališča ali nedovoljeni vrtički. Takšen je Šmartinski park
ob Žalah, Severni park, rekreacijska pot neposredno ob Savi, skupaj več
kot 80 hektarjev površin za kakovostno preživljanje prostega časa in
sprostitev v naravi. Na prenovljeni Špici je sedaj novo rečno
pristanišče. Imamo mestni sadovnjak, namenjen vsem prebivalcem.
Morda na prvi pogled ne tako vidna,
pa zato izjemnega pomena za kakovost življenja, je novozgrajena
komunalna infrastruktura v mnogih delih mesta. Dobro vidni in manj
slišni so novi, okolju prijazni avtobusi, s katerimi pomlajujemo vozni
park javnega potniškega prometa. Izjemna pridobitev je Regijski center
za ravnanje z odpadki. In tako naprej, lahko bi naštevala do jutri.
Ste se pri načrtovanju
posameznih projektov, predvsem tistih v ožjem mestnem središču,
zgledovali po konkretnem vzoru, po tej ali oni evropski prestolnici,
mestu?
V primerjavi s praksami, ki jih
poznamo iz nekaterih drugih mest, je sprememba v Ljubljani pomenila
korak dlje, saj nismo omejili le zasebnega motornega prometa, ampak smo
iz ozkih mestnih ulic umaknili tudi avtobuse. Prometnega režima nismo
spremenili le na eni ulici, temveč na več kot desetih hektarjih. Nato
smo zagotovili še inovativno alternativo v obliki brezplačnih
električnih vozil. To je bila čisto »ljubljanska« ideja in dvomim, da si
je ob uvedbi kdo predstavljal, da bo tako zelo dobro sprejeta.
Ljubljana se tudi zaradi
zgodovinske povezanosti rada zgleduje po Dunaju in z njim primerja, tudi
ko gre za vprašanje trajnostnega razvoja mesta. Pomeni nagrada to, da
smo Dunajčane tokrat prehiteli?
Tokrat pa res, Dunaj tega želenega
naslova še nima. Enkrat so že kandidirali, in ker z vodstvom
avstrijskega glavnega mesta res dobro sodelujemo, jih bomo skušali
navdušiti, da se bodo še prijavili. Sicer pa Dunaj po svoji organizaciji
in mnogih dosežkih ostaja zgled, je izjemna evropska prestolnica.
Ste kot spiritus agens
projekta Zelena prestolnica Evrope katerega od primerov dobrih praks
prenesli tudi iz Madrida, kjer ste kot študentka preživeli študijsko
leto?
To ravno ne, čeprav me je mesto v
času študijske izmenjave zelo očaralo. Sem si pa nekatere zelene
projekte ogledala potem, ko je bila Ljubljana že izbrana za evropsko
zeleno prestolnico. Navdušil me je Madrid Rio, kjer so s poglobitvijo
obvoznice pridobili nove zelene površine z dodanimi vodnimi elementi.
Vsekakor vredno ogleda.
Ljubljana je v zadnjem
desetletju predvsem zaradi ureditve pešcem in kolesarjem prijaznega
mestnega središča, postala prepoznavno mesto, ki vsako leto privabi več
turistov. Je, četudi majhna, lahko zgled velikim?
Seveda. Sogovorniki iz tujine nas s
pogledom od zunaj pogosto opomnijo na prednosti in posebnosti, ki jih
sami morda dojemamo kot samoumevne. Pijemo vsem dostopno kakovostno
naravno vodo iz pipe brez predhodne tehnične obdelave. Ljubljana je
evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov. Z
aktivnim ohranjanjem javnih zelenih površin in s skrbjo zanje jih imamo
kar 542 m2 po prebivalcu …
Prepoznavnost v mednarodnem okolju
in znamko mesta pa smo uspešno okrepili predvsem s prejemom številnih
uglednih naslovov in priznanj. Štejejo ideje in dosežki, velikost mesta
ni tako pomembna. Na področju turizma smo bili na globalni ravni izbrani
za naj destinacijo prihodnosti, dejali so nam, da smo mesto z zeleno
dušo. Ko smo začeli izvajati razvojno strategijo, je imela Ljubljana na
leto manj kot 500 tisoč nočitev, danes jih imamo 1,2 milijona.
Se Ljubljančani dovolj
zavedajo, da živijo v zelenem, čistem in varnem mestu? Se je spremenila
njihova zavest o življenju v mestu?
Da, občutek za okolje se med
prebivalci nedvomno krepi, kar pozdravljam. Vsakdo lahko z na videz
majhnimi koraki pomembno prispeva k ohranjanju lepe in zdrave Ljubljane.
Ko se tega zavemo vsi, bomo skupaj bistveno močnejši. Ljudje so odprti
za dobre ideje in to je spodbudno.
Katerega od uresničenih projektov so najbolje sprejeli?
Izjemno uspešen sistem izposoje
koles BicikeLJ je presegel vsa pričakovanja. Več kot tri milijone
izposoj je dovoljšen motiv za dodatno širjenje projekta z novimi
postajališči. Sprememba prometnega režima v centru mesta je bila na
začetku pospremljena z nekaj nejevere in strahu, danes pa ljudje niti
slišati nočejo, da bi v mestni »dnevni sobi« še kdaj ponovno vozili
avtomobili. Posebej navdušen odziv smo doživeli z ureditvijo nove
rekreacijske poti ob Savi, pa z odprtjem družinskega centra Mala ulica, z
novimi športnimi in kulturnimi objekti ter s programi. Odziv na
spremembe in novosti je zelo dober.
Letošnje leto boste
obeležili s celoletnim programom, pripravljate številne dogodke in
aktivnosti, ki bodo vezane na tematske mesece – čemu bosta posvečena
sklopa aktivnosti v februarju in marcu?
V tem mesecu je v ospredju lokalna
samooskrba z zelo bogatim naborom aktivnosti in dogodkov. V Točki.Zate.
pred Mestno hišo se bomo tako učili o razvoju podeželja, sadjarstvu in
čebelarstvu, spoznali bomo avtohtone ljubljanske sorte in iz zelišč
izdelali sirupe. Svoj program predstavlja četrtna skupnost Šmarna gora,
ki je v tem mesecu zelena ambasadorka in nato štafeto predaja Viču.
Marec bo namenjen odgovornemu ravnanju z vodo, poleg tega pa se bo sredi
meseca v Ljubljani odvila tudi osrednja mednarodna prireditev zelene
prestolnice.
K trajnostnemu delovanju je
zavezana tudi družba BTC, ki se Zeleni prestolnici Evrope pridružuje s
projektom oskrbe Vodnega mesta Atlantis s presežkom toplotne energije iz
podjetja Julon in z urbanim čebelnjakom v BTC Cityju, ki je postal del
ljubljanske Čebelje poti. Kako – tudi v luči drugih – ocenjujete ta dva
projekta?
BTC doživljam kot izjemno družbeno
odgovorno podjetje, ki s svojim nesebičnim vračanjem v okolje, kjer
deluje, pogosto premika meje. Projekta dokazujeta inovativnost, pogum in
zavezanost trajnostnemu razvoju, spomnim se tudi otvoritve sončne
elektrarne, spodbujanja ločenega zbiranja odpadkov itd. BTC je vedno
imel posluh za dobre ideje, ne gre prezreti aktivne pomoči mladim
podjetnikom, kakor tudi ne pomembnega prispevka k razvoju in
popularizaciji mnogih športnih disciplin. Vse to dodatno krepi kakovost
življenja v Ljubljani in je več kot dobrodošlo, zato me skupni projekti
navdušujejo, vodstvo in ekipo družbe BTC pa spoštujem in visoko cenim.
Kot podžupanja Ljubljane
mesto danes najbrž nosite v srcu, a vendar – se kot rojena
Murskosobočanka še kdaj nostalgično spomnite prekmurskih ravnic?
Ne le, da se jih spomnim, jih tudi
obiščem. Tam so tisti, ki me poznajo celo moje življenje in v družbi
katerih je vsaka minuta dragocena. Dano mi je bilo odraščati med
ravnicami in vinorodnimi griči, dedkovim sadovnjakom, babičinim vrtom in
domačimi jagodami. Na tisti čas me veže veliko lepega. Res pa je, da je
danes Ljubljana z mano, ne glede na to, kje se potepam. Zame je mesto, v
katerem rada živim in kamor se z veseljem vsakič znova vrnem. Tukaj se
počutim doma.
Miha Trefalt
