Slovensko inovacijsko stičišče so danes ustanovili: AmCham Slovenija,
BTC, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije, ELES, EN –
FIST center odličnosti, Gorenje, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski
inštitut, Krka, Lek, Mestna občina Ljubljana, Nacionalni inštitut za
biologijo, Nova Ljubljana banka, Razvojni center orodjarstva Slovenije,
Riko, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, SID –
Slovenska izvozna in razvojna banka, Slovensko gospodarsko in
raziskovalno združenje, Špica International, Tehnološki park Ljubljana,
Telekom Slovenije, Trimo, Univerza v Ljubljani.
Soustanovitelji Slovenskega inovacijskega stičišča so izvolili člane
sveta, in sicer: direktor Inštituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič,
direktorica NIB dr. Turnšek Lah, rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan
Svetlik, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, predsednik uprave
SID banke mag. Sibil Svilan, direktorica Regionalne razvojne agencije
ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar, vodja sektorja za
organizacijo, razvoj in nove medije pri BTC Franc Malis, izvršni
direktor za področje razvoja pri Gorenju Boštjan Pečnik, vodja stalnih
izboljšav in inovacij pri Leku, dr. Darja Ferčej Temeljotov.
V programu dela so se soustanovitelji zavezali predvsem za to, da
bodo pripravili konkretne razvojne projekte partnerjev oziroma
oblikovali verige vrednosti, prav tako pa tudi za sodelovanje pri
pripravi dolgoročnih programov države.
Celovita analiza stanja, tako na univerzi kot v podjetjih in državi
kot celoti, je pokazala, da sta velikost slovenske ekonomije in izrazita
razdrobljenost eden največjih izzivov za uspešen prenos znanja in
realizacijo dobrih idej. Zato je ideja o Slovenskem stičišču inovacij
primarno zasnovana na povezovanju; povezovanju raziskovalnih in
razvojnih skupin različnih ustanov in podjetij v skupino, ki dosega
kritično maso, povezovanju podjetij v skupino, ki lahko organizira in
izvede projekt ter povezovanju različnih virov financiranja v obsegu, ki
zagotavlja izvedbo projekta in preživetje projekta v najkritičnejših
fazah nastajanja.
Najuspešnejše države usmerjajo vse napore v krepitev svoje
inovacijske sposobnosti, sprejemajo ustrezne strategije in uspešno
izvajajo ukrepe, ki vodijo v uresničitev tega cilja. Nemška vlada je
denimo lanskega decembra sprejela sklep, da tudi po letu 2017 podaljša
»Pobudo odličnosti« za katero je za deset-letno obdobje namenila kar 4,6
milijarde evrov. Japonska vlada je junija 2013 sprejela usmeritev, da
mora postati »inovacijam najprijaznejša država na svetu«. S tem ciljem
se je zavezala doseči skupna vlaganja v raziskave in razvoj na ravni
štiri odstotke BDP (to presega trenutno le Izrael, nordijske države se
gibljejo okoli treh odstotkov, evropsko povprečje je dva odstotka).
Koreja, ki je po mnogih kazalcih že najuspešnejša ekonomija znanja, si
je prav tako zastavila za cilj štiri odstotke vlaganj v dejavnost
raziskav in razvoja iz BDP.
Kot je znano, v Sloveniji zadnja leta ta delež pada, velik problem pa
je tudi fragmentacija naših raziskovalno razvojnih zmogljivosti, kar
nas ovira pri doseganju mednarodne odličnosti. Treba je tudi ustvariti
pogoje za učinkovito vzpodbujanje kreativnosti, inovacij in
podjetništva.
Zato bo novoustanovljeno Slovensko inovacijsko stičišče delovalo
predvsem kot povezovalec in vzpodbujevalec razvojno-raziskovalnih timov v
akademski in poslovni sferi. V okviru prioritetnih področij slovenske
Strategije pametne specializacije bo Stičišče pomagalo pri
kristalizaciji zmogljivosti in formiranju projektov, ki bodo gradili na
doseženih in razvijajočih se področjih odličnih znanj in tehnologij, s
ciljem razviti in plasirati na domačem in tujih trgih nove proizvode in
storitve, omogočati odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano
vrednostjo in vzpodbujati nastanek novih podjetij. Temeljni cilj je
prispevati k razvoju na znanju temelječega gospodarstva in dvigniti našo
mednarodno konkurenčnost.
Stičišče bo zagovornik vseh inovacijskih dejavnikov in si bo
prizadevalo modernizirati in dodelati naš podporni sistem (že septembra
bo organiziran posvet) ter povezovati sorodne inovacijske time s centri
odličnosti v širši regiji ter po svetu, poleg tega pa pomagati v iskanju
finančnih virov za realizacijo posameznih projektov.
Stičišče ni še ena institucija, ampak jedro prizadevanj in
povezovanja. V stičišču bodo angažirani le 2-3 ljudje in ta strošek bodo
pokrivali člani Stičišča s članarinami. Vsak projekt bo voden s strani
partnerjev, ki bodo med seboj izbrali koordinatorja in se samostojno
odločili, ali in kakšne storitve potrebujejo od tima v pisarni stičišča.
Današnji skupščini sledi pridobitev soglasja Vlade Republike
Slovenije (morajo ga pridobiti Javne raziskovalne organizacije in
zavodi) in registracija Evropskega gospodarskega interesnega združenja.
V prvem letu delovanja bo stičišče delovalo kot virtualna skupnost
raziskovalnih, razvojnih in finančnih ustanov ter podjetij. Na osnovi že
pridobljenega znanja in tržnih interesov podjetij bodo nastajale pobude
za projekte, ki bodo po skrbno opravljenih analizah formirani v
samostojne projekte s točno opredeljenimi cilji, lastnim upravljanjem in
financami. Stičišče bo torej opravljalo naloge, ki jih najbolje
opredeli kar ime samo; bo katalizator povezovanja, definiranja skupnih
interesov, katalizator nastajanja samostojnih projektov, posrednik pri
iskanju finančnih virov ter premagovanju nepotrebnih administrativnih
ali zakonskih ovir.
